Pitna voda:
Pitna voda je voda, namenjena pitju, za gospodinjske namene, voda za proizvajanje in promet živil, če je zdravstveno ustrezna – ne glede na poreklo (površinska, podzemna) in način dobave (iz vodovodnega omrežja, sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda).
Zdravstveno ustrezna pitna voda je voda z naslednjimi karakteristikami (NIJZ 2014):
- ne vsebuje mikroorganizmov, zajedavcev in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi;
- ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;
- je skladna z zahtevami, določenimi v Pravilniku o pitni vodi.
Pitna voda - oskrba s pitno vodo v EU
Oskrba s pitno vodo v EU je organizirana preko črpališč, ki so zemljepisno opredeljena in znotraj katerih je kakovost vode približno enotna. Iz poročila EU-komisije (European Commission 2014) je razvidno, da je kakovost vode v EU zelo dobra, splošni trend pa pozitiven – v veliki večini držav članic je stopnja skladnosti mikrobioloških in kemijskih parametrov med 99 % in 100 %.
Politika EU glede pitne vode je v zadnjih desetletjih prispevala k razvoju visoke kakovosti pitne vode v celotni EU. Zgodnja EU vodna politika se je začela s prvim okoljskim akcijskim programom EAP 1973-1976 (angl. Environmental action programme).
Pitna voda - najpomembnejši dokumenti EU
Med najpomembnejšimi dokumenti EU je Direktiva o pitni vodi (Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, Ur. l. ES L 330/32), ki je bila uvedena leta 1980 in revidirana leta 1998. Direktiva razlikuje med velikimi in majhnimi sistemi za oskrbo z vodo. Veliki sistemi so posamezni sistemi za oskrbo z vodo, ki v povprečju presegajo 1.000 m³ dnevno ali oskrbujejo več kot 5.000 oseb, majhni sistemi za oskrbo z vodo pa lahko dosegajo vrednosti pod 1.000 m³ ali oskrbujejo manj kot 5.000 oseb.
V smernicah o pitni vodi so določene minimalne zahteve glede kakovosti vode in opredeljuje naslednje parametre:
- mikrobiološke in kemijske parametre, ki bi lahko pomenili tveganje za zdravje ljudi, kadar koncentracije presegajo določene mejne vrednosti, ter
- indikatorske parametre, ki kažejo na morebitno tveganje za zdravje ljudi in ki zahtevajo popravne ukrepe samo, če nadaljnja preiskava potrdi tveganje za zdravje ljudi.
Direktiva o pitni vodi od držav članic zahteva, da zagotovijo redno spremljanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi in dovoljuje odstopanja od standardov kakovosti za pitno vodo, vse pod izredno strogimi pogoji in za omejeno obdobje. Odstopanja od standardov kakovosti ne smejo predstavljati možne nevarnosti za zdravje ljudi. Odstopanja, ki ne smejo presegati obdobja treh let, se uvedejo le, če oskrbe s pitno vodo na zadevnem območju ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način.
EU je 2013 sprejela splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« (Ur. l. EU L 354/171), kjer je med prednostnimi nalogami obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja voda s ciljem ohranjanja, doseganja ali povečevanja dobrega stanja v skladu z okvirno direktivo o vodah – s spodbujanjem predstavitve in širjenjem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strateškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju voda, tudi pitnih voda.
Pitna voda - Slovenska zakonodaja
Slovenska zakonodaja je vezana na zakonodajo EU. Omeniti velja Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002), ki ureja vodo (morje, celinske in podzemne vode) in vodna in priobalna zemljišča ter obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda, javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami – tudi s pitno vodo (NIJZ 2014).
Omeniti velja tudi Pravilnik o pitni vodi, ki je podzakonski predpis in določa zahteve, ki naj bi jih izpolnjevala pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnega koli onesnaženja pitne vode. Prav tako Pravilnik o pitni vodi določa mejne vrednosti parametrov, ki jih spremljamo v programu monitoringa.
Na podlagi Zakona o vodah (ZV) je za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, ter za rabo naplavin ali podzemnih voda treba pridobiti vodne pravice, ki se jih pridobi na podlagi vodnega dovoljenja (za rabo, določeno v 125. členu ZV-1) ali koncesije (za rabo, določeno v 136. členu ZV-1).
Vodno dovoljenje/koncesijo/pravico je tako treba pridobiti npr. za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, za tehnološke namene, dejavnost kopališč, pridobivanje toplote, namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin, pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, za vse primere rabe vode iz prvega odstavka 118. člena Zakona o vodah-1, tudi če gre za rabo vode, za katero je treba pridobiti koncesijo (za proizvodnjo pijač, potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ipd.) ipd.
Vir: Moretti, Melita. 2015. Management trajnostnega razvoja ravnanja s pitno vodo: doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management
