Tehnološka voda

Tehnološka voda

Tehnološka voda - ponovna uporaba vode (angl. re-use water):

Industrijska odpadna voda je voda, onesnažena zaradi človeške dejavnosti. Nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti. Lahko rečemo tudi, da je odpadna voda že uporabljena voda, ki vključuje fizikalne (npr. trde snovi, temperatura odpadnih vod je nekoliko višja kot voda v vodovodnem sistemu, ima barvo in vonj), kemijske (vsebuje lahko kloride, dušikove spojine, fosfor, žveplo, kovinske sestavine, organske sestavine ipd.) in biološke (mikroorganizmi, kot so bakterije, glive, praživali, mikroskopske rastline, virusi ipd.) lastnosti. Industrijsko odpadne vode razdelimo v dve glavni skupini, in sicer v komunalne odpadne vode in tehnološke odpadne vode.

Industrijske tehnološke odpadne vode:

Industrijske tehnološke odpadne vode so vode, ki se uporabljajo za napajanje parnih kotlov, za hlajenje kondenzatorjev, reaktorjev, strojev z notranjim izgorevanjem ipd. – njihova sestava in količina sta odvisni od tipa industrije, vrste tehnologije in procesov, vstopnih surovin in nastalih produktov. Med tehnološke odpadne vode štejemo tudi hladilne vode, ki se uporabljajo v industriji v večini hladilnih procesov, npr. pri procesu hlajenja strojev, aparatov. Za zmanjševanje porabe in izpustov vode ter visokih stroškov se lahko izvede hlajenje strojev, aparatov z zaprtim hladilnim sistemom – hladilna voda se po opravljeni funkciji hlajenja ohladi in vrne v hladilni sistem. Da bi zmanjšali stroške in z ekološkega vidika odpadnih voda se v industriji voda s pomočjo t. i. RE-USE-naprav lahko ponovno uporablja (angl. re-use water) kot napojna vodo za hladilne stolpe, kot tehnološka vodo, za namakanje zelenih površin, za sanitarno vodo ipd.

Zakonodaja:

Osnovni dokument EU je Direktiva o vodi, s katero je bila ustvarjena pravna podlaga za varovanje voda, s ciljem doseganja dobrega stanja voda do leta 2015 oziroma najkasneje do leta 2027 – je podlaga za sprejetje ostalih zakonodaj tudi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v EU in Sloveniji, tudi tehnoloških odpadnih voda.

Slovenska zakonodaja je vezana na zakonodajo EU. Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/1993) področje odvajanja in čiščenja komunalne (tudi tehnološke) odpadne vode v Sloveniji urejajo različni podzakonski predpisi/uredbe (ARSO 2015). EU je 2013 sprejela splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« (Ur. l. EU L 354/171.), kjer je med prednostnimi nalogami obravnavana tudi učinkovita raba virov v vodnem sektorju, s ciljem ohranjanja, doseganja ali povečevanja dobrega stanja voda v skladu z okvirno direktivo o vodah – s spodbujanjem predstavitve in širjenjem inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na strateškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na področju voda, tudi odpadnih voda.

Monitoring in finančni ukrepi:

Zaradi nadzora nad izvajanjem zgoraj omenjenih ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganja mejnih emisijskih vrednosti je potreben monitoring odpadnih voda (komunalne odpadne vode in tehnološke odpadne vode). To področje ureja Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 54/2011).

Slovenija zmanjševanje onesnaževanja z odpadnimi vodami (komunalne odpadne vode in tehnološke odpadne vode) in zmanjševanje rabe pitne vode spodbuja tudi s finančnimi ukrepi. Eden najpomembnejših finančnih ukrepov na tem področju je zbiranje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki jo pokrivata dva dokumenta, in sicer:

Vir: Moretti, Melita. 2015. Management trajnostnega razvoja ravnanja s pitno vodo: doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za management